Ko vtipkamo uporabniško ime pri pozivniku, ki ga izpiše
getty
, se s tem predstavimo računalniku. Getty naš primer brž
preda naslednjemu programu z imenom login
in umre. Proces
login
nas povpraša po geslu in ko ga podamo, preveri, ali
imamo pravico dostopa do računalnika. Če do tega nismo upravičeni, bo
poskus prijave zavrnjen. Če smo, pa login
postori še nekaj
upraviteljskih opravil, potem pa požene ukazno lupino. V
resnici pravzaprav ni treba, da sta getty
in login
različna programa. To je zapuščina nekdanjih časov, vendar o razlogih
zanjo tu ne bi izgubljali besed.
Še nekaj več o tem, kaj sistem počne, preden požene ukazno lupino --
to bomo potrebovali pozneje, ko bomo govorili o dovolilnicah za
datoteke. Računalniku se predstavimo z uporabniškim imenom in
geslom. Ob prijavi login
sistem preveri, ali je v datoteki
/etc/passwd vrstica za podano uporabniško
ime. Vsakemu uporabniškemu računu ustreza zapis (fizično ena vrstica)
v tej datoteki.
Zapis o posameznem uporabniškem računu je razdeljen na polja. V enem
od njih je šifrirana oblika gesla za uporabniški račun (ponekod so
šifrirana gesla shranjena ločeno, v datoteki /etc/shadow,
ki ima strožje omejitve za branje -- to še dodatno poveča varnost
sistema). Geslo, ki ga vtipkate, se šifrira po enakem postopku, nato
pa login
preveri, ali se šifrirano geslo ujema s šifriranim
geslom v datoteki /etc/passwd. Varnost tega postopka je v
šifrirnem postopku -- gesla se šifrirajo z algoritmom, ki šifriranje
bistveno olajša v primerjavi z dešifriranjem. Zato nekomu, ki je
izvedel naše šifrirano geslo, to še vedno ne omogoča dostopa do
sistema. Na drugi strani pa tudi mi sami, če smo geslo morda pozabili,
nimamo praktično nobene možnosti, da bi ga izvedeli -- sistemski
upravitelj ga lahko kvečjemu spremeni v kako drugo geslo.
Ko smo uspešno prijavljeni, nam pripadejo vse pravice, ki pritičejo našemu uporabniškemu računu. Poleg tega smo lahko tudi člani ene ali več skupin uporabnikov. Skupina uporabnikov -- ustvari jo lahko upravitelj sistema -- ima pravice, neodvisne od pravic posameznih članov. Več o pravicah do dela z datotekami pozneje.
(Čeprav se na uporabniška imena in skupine navadno sklicujemo z njihovimi imeni, so v resnici shranjena kot številčne identifikacijske vrednosti. V datoteki z gesli /etc/passwd so preslikava med uporabniškimi imeni in identifikacijskimi številkami (angl. user identification, UID), datoteka /etc/group pa preslikava med imeni skupin in identifikacijskimi številkami skupin (group identification, GID). Vsi ukazi, ki imajo opraviti z uporabniškimi računi ali skupinami, opravijo pretvorbo avtomatično.)
Zapis o uporabniškem računu v datoteki /etc/passwd obsega tudi podatke o domačem imeniku posameznega uporabnika. To je prostor v strukturi imenikov, namenjen našim osebnim datotekam. In, ne nazadnje, v zapisu o uporabniškem računu je tudi podatek o tem, katero ukazno lupino uporabljamo, in ta se bo pognala vedno, ko se prijavimo v sistem.